Pogosta vprašanja in odgovori (ZViS-1)
V 3. členu Minimalnih standardih je navedeno, da se »v merilih visokošolskega zavoda opredelijo tudi etični vidiki, znanje tujega jezika, izvajanje pedagoškega procesa na visokošolskih organizacijah v tujini, mednarodna odmevnost, presoja in izkazovanje umetniške usposobljenosti, ponovna izvolitev v naziv, predčasna izvolitev ter ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenih nazivov«. Razumemo, da nova dikcija standardov visokošolskim zavodom dopušča veliko avtonomije pri vsebinski opredelitvi navedenih elementov.
Prosimo za pojasnilo, kako NAKVIS razume namen in pričakovano uporabo navedene dikcije zadnjega odstavka 3. člena Minimalnih standardov ter ali so predvidene dodatne usmeritve ali pojasnila, ki bi pripomogla k enotni in kakovostno naravnani praksi visokošolskih zavodov.
Odgovor:
Svet NAKVIS v zvezi z zgornjima vprašanjema pojasnjuje, da je bil pogoj obveznega bivanja oziroma pedagoškega delovanja v tujini v minimalnih standardih določen pred več desetletji, v obdobju, ko je bilo mednarodnega raziskovalnega in pedagoškega sodelovanja bistveno manj kot danes. Splošni trendi internacionalizacije, zlasti pa razvoj programov mobilnosti (npr. Erasmus), so prispevali k temu, da je mednarodna vpetost postala običajna in raznolika praksa za večino visokošolskih učiteljev. Po mnenju sveta NAKVIS bivanje v tujini samo po sebi ne bi smelo več predstavljati obveznega in univerzalno predpisanega pogoja za izvolitev v naziv, kot bi to lahko neposredno izhajalo iz starejših interpretacij minimalnih standardov. Kljub temu pa mednarodna izkušnja, znanje tujih jezikov ter mednarodna akademska odmevnost nedvomno ostajajo pomembne akademske dimenzije, ki smiselno prispevajo k razvoju kakovosti visokošolskega prostora. Svet NAKVIS pričakuje, da bodo visokošolski zavodi te elemente v okviru svoje avtonomije vsebinsko utemeljili ter jih opredelili na način, ki bo upošteval posebnosti posameznih področij, hkrati pa ohranjal primerljivost in akademsko raven habilitacijskih meril.
Nova točko č) v okviru 1. standarda za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 8/26), predvideva presojo uresničevanja strategije spodbujanja rabe slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika v skladu s petim odstavkom 15. člena ZViS-1 ter preverjanje njenega izvajanja v okviru rednih samoevalvacij.
Sistem vrednotenja znanstvene dejavnosti namreč temelji predvsem na objavah v visoko rangiranih in indeksiranih znanstvenih revijah (WoS, Scopus, SCI, SSCI), ki so skoraj izključno tujejezične, pretežno v angleščini. Na številnih področjih, zlasti v družboslovju in pravu, v teh bazah praktično ni slovenskih znanstvenih revij, kar pomeni, da je doseganje znanstvene odličnosti, mednarodne primerljivosti in raziskovalne vidnosti nujno povezano z objavljanjem v tujih jezikih. Posledično sistemsko spodbujanje rabe slovenščine v znanstvenih objavah ni neposredno združljivo z obstoječimi merili znanstvene kakovosti, ki se uporabljajo tako v postopkih habilitacij kot pri presoji raziskovalne uspešnosti.
Kako Svet NAKVIS razume pričakovano presojo uresničevanja strategije rabe slovenščine kot znanstvenega jezika?
Odgovor:
Po mnenju sveta NAKVIS naj visokošolski zavodi v strategijah rabe slovenskega jezika ustrezno izpostavijo različne razsežnosti svojega delovanja, tako na pedagoškem kot na znanstvenem in strokovnem področju. Pri tem velja posebej poudariti:
a) V bibliografski bazi Scopus je vključenih več deset slovenskih znanstvenih revij. Čeprav predstavljajo manjšinski delež, njihova prisotnost ni zanemarljiva in prispeva k vidnosti slovenske znanstvene produkcije.
b) Znanstveni prispevki, indeksirani v bazi Scopus, ki so določeni kot pogoj za izvolitev v naziv, predstavljajo zgolj del zahtev minimalnih standardov. Ti vključujejo tudi dodatne znanstvene, strokovne in pedagoške prispevke, ki so lahko objavljeni v slovenskem jeziku ter pomembno prispevajo k razvoju strokovne terminologije, učnih gradiv in nacionalne znanstvene kulture.
Svet NAKVIS strategijo rabe slovenščine kot znanstvenega jezika razume predvsem kot spodbudo k uravnoteženemu razvoju: krepitvi slovenščine tam, kjer je to vsebinsko smiselno in sistemsko pomembno, ob hkratnem ohranjanju mednarodne primerljivosti in raziskovalne vidnosti, ki sta neločljivo povezani z objavljanjem v tujih jezikih.