1. Domov
  2. /
  3. Poročila in analize
  4. /

Podatki o visokošolskih zavodih

Študentom in javnosti želimo ponuditi čim bolj kakovostne in raznolike informacije o slovenskem visokem šolstvu. Na tem mestu so zbrani vsi ključni podatki o posameznih visokošolskih zavodih.

Kako izbrati študij? (predstavitveni film)

– osnovni podatki (ime, naslov, spletna stran)
– raziskovalna dejavnost (SICRIS)
– predstavitveni filmi (NAKVIS Youtube kanal)
– aktualna odločba in poročilo strokovnjakov za posamezni visokošolski zavod
– evidenca študijskih programov s sklepi agencije in poročili strokovnjakov
– podatki o drugih akreditacijah in uvrstitvah na mednarodnih lestvicah* (primerjalna tabela)
– informacije glede vpisa v študijske programe (portal eVŠ)
– druge uporabne povezave: Študentska organizacija Slovenije (študentski kažipot), Študentska svetovalnica (pravno-socialna vprašanja študentov), Dijaški svet (informativni portal)

*Primerjava metodologij svetovnih univerzitetnih lestvic (KLIK)

Lestvice uspešnosti univerz se razlikujejo predvsem v metodologiji zbiranja podatkov, različnemu vrednotenju posameznih kazalnikov in poudarku na določenih vidikih kakovosti univerz. Zakaj je pomembna metodologija?

Ker univerza, ki se odlično odreže v eni lestvici, morda ne bo visoko uvrščena v drugi, kar je pogosto posledica drugačnega poudarka (npr. ARWU zanemarja učni proces, QS poudarja ugled). Kratek pregled glavnih lestvic in njihovih razlik:

📊 QS World University Rankings

Metodologija:

  • Akademski ugled (40%)
  • Ugled med delodajalci (10%)
  • Razmerje med študenti in profesorji (20%)
  • Citati člankov (20%)
  • Delež tujih študentov (5%) in tujih profesorjev (5%)

Poudarek:

  • Velik vpliv ima mnenje akademskega osebja in delodajalcev, kar lahko koristi univerzam z močnimi mednarodnimi mrežami.
  • Poudarja mednarodno privlačnost (med študenti, profesorji).

📊 Times Higher Education (THE) World University Rankings

Metodologija:

  • Poučevanje (učno okolje – 30%)
  • Raziskave (obseg, prihodki, ugled – 30%)
  • Citati raziskav in člankov (30%)
  • Mednarodno povezovanje (7,5%)
  • Prihodki iz industrije (2,5%)

Poudarek:

  • Močan poudarek na raziskovalni kakovosti in citiranosti, kar koristi raziskovalno močno usmerjenim institucijam.
  • Vključuje tudi učni proces in prenos znanja v industrijo.

📊 Academic Ranking of World Universities (ARWU oz. Šanghajska lestvica)

Metodologija:

  • Nobelove nagrade in Fieldsove medalje (nagrada za vrhunske dosežke na področju matematike za osebe mlajše od štirideset let, ki jo podeli Mednarodni matematični kongres) (30%)
  • Visoko citirani raziskovalci (20%)
  • Članki v revijah Nature & Science (20%)
  • Članki v indeksiranih revijah (20%)
  • Učinkovitost glede na velikost univerze (10%)

Poudarek:

  • Skrajno osredotočena na elitne raziskovalne rezultate (nagrade, članki).
  • Ne upošteva študentskih mnenj ali učnega procesa.

____________________________________________________________________

Kako se razlike odražajo v prednostih?

QS – Imajo močno mrežo povezav, mednarodno prepoznavnost in dobro razmerje študent-profesor.
THE –  So močne tako v poučevanju kot raziskovanju, imajo citirane raziskave in sodelujejo z industrijo.
ARWU –  Imajo vrhunske raziskovalce, Nobelove nagrajence in objavljajo v elitnih revijah.

_____________________________________________________________________

📊 URAP (University Ranking by Academic Performance) uporablja metodologijo, ki temelji izključno na bibliometričnih podatkih – predvsem znanstvenih objavah in citatih.

Glavne značilnosti metodologije URAP:

  1. Število člankov – 21%
    • Število znanstvenih člankov, objavljenih v zadnjem letu v revijah, indeksiranih v znotraj baz podatkov platforme Web of Science (WoS).
  2. Število vseh publikacij in predstavitev izsledkov raziskav – 10%
    • Vse vrste znanstvenih publikacij v zadnjih petih letih.
  3. Citiranost člankov – 21%
    • Skupno število citatov za vse publikacije v zadnjih petih letih.
  4. Skupno število citatov  – 10%
    • Vse citacije vseh dokumentov brez omejitve po tipologiji.
  5. Mednarodno sodelovanje  – 15%
    • Delež objav s soavtorji iz tujine.
  6. Indeks vpliva  – 23%
    • Upošteva kakovost revij, v katerih so bile objavljene publikacije.

📊 Lestvica Round University Ranking (RUR) uporablja metodologijo, ki temelji na podatkih, ki jih zbira podjetje Clarivate Analytics znotraj različnih baz znanstvenih objav (Web of Science/Global Institutional Profiles Project) in ocenjuje univerze glede na štiri ključna področja delovanja: poučevanje, raziskovanje, mednarodna razsežnost in finančna trajnost.

  1. Poučevanje – 40%
  • Število študentov na akademsko osebje – 8%
  • Delež akademikov z doktoratom – 8%
  • Število diplomantov na akademsko osebje – 8%
  • Število doktorandov na akademsko osebje – 8%
  • Delež doktorskih študentov med vsemi študenti – 8%
  1. Raziskovanje – 40%
  • Število znanstvenih publikacij na akademsko osebje – 8%
  • Citatni vpliv (citati na članek) – 8%
  • Skupno število publikacij – 8%
  • Delež znanstvenih člankov, ki sodijo med 10 % najbolj citiranih – 8%
  • Mednarodno sodelovanje pri raziskavah (soavtorstva) – 8%
  1. Mednarodna razsežnost – 10%
  • Delež tujih študentov – 2.5%
  • Delež tujih zaposlenih (akademsko osebje) – 2.5%
  • Delež publikacij z mednarodnim soavtorstvom – 2.5%
  • Uravnoteženost mednarodne razsežnosti (kombinacija zgornjih treh kazalnikov) – 2.5%
  1. Finančna trajnost – 10%
  • Skupni proračun na študenta – 2.5%
  • Raziskovalni proračun na raziskovalca – 2.5%
  • Delež raziskovalnega proračuna v skupnem proračunu – 2.5%
  • Proračun na zaposlenega – 2.5%

📊 Webometrics Ranking (Ranking Web of Universities)

Namen: Ocena spletne prisotnosti in vpliva univerz.

Metodologija (od 2023):

Webometrics uporablja štiri glavne indikatorje, ki so osredotočeni predvsem na digitalno vidnost in raziskovalno uspešnost:

  1. Vidnost (50%) – število zunanjih povezav (backlinks) z drugih spletnih mest na domeno univerze.
  2. Transparentnost/odprtost (10%) – število citiranih raziskovalcev (najboljših 310 avtorjev, brez najboljših 20 izstopajočih), podatki iz Google Scholar Profiles.
  3. Odličnost (40%) – število najbolj citiranih znanstvenih objav (najboljših 10 % po citiranosti v svojih znanstvenih področjih v zadnjih 5 letih), podatki iz Scimago/Scopus.

Ključni poudarek: spletna vidnost ter raziskovalna odličnost.

📊 Lestvica UniRank (prej 4 International Colleges & Universities – 4icu.org) se ne osredotoča na akademsko odličnost, kot večina drugih lestvic, ampak uporablja spletno prisotnost univerz kot osnovo za razvrščanje.

Metodologija UniRank temelji na:

Spletni popularnosti in angažiranosti, torej meri vidnost univerz na spletu, ne pa njihove raziskovalne kakovosti ali poučevanja.

Ključni kriteriji UniRank metodologije:

UniRank ocenjuje univerze na podlagi neodvisnih spletnih meritev iz več virov, vključno z:

  1. Obiskanost spletne strani univerze (npr. število obiskovalcev)
  2. Prisotnost in dejavnost na družbenih omrežjih (npr. Facebook, Twitter/X, Instagram, YouTube, LinkedIn)
  3. Zunanje povezave (backlinki) – kolikokrat druge strani povezujejo na domeno univerze
  4. Avtoriteta domene – ocenjena vrednost spletne domene univerze
  5. Iskalna vidnost in optimizacija (SEO) – kako dobro je univerza indeksirana v iskalnikih (Google ipd.)

Pomembna opomba:

UniRank, ne ocenjuje kakovosti izobraževanja, raziskav ali ugleda – gre zgolj za indikacijo spletne prepoznavnosti in dostopnosti in je uporaben kot orodje za pregled spletne prisotnosti univerz, ne pa akademske ali raziskovalne uspešnosti.

Seznam akreditiranih visokošolskih zavodov in študijskih programov ter evalviranih višjih strokovnih šol – povezava do javnih evidenc.